Fa'amatalaga: O le SI iunite o le mamafa o le malosi lea e fuaina i totonu fouton. I se isi faaupuga, afai tatou te talanoa e uiga i iunite SI, o lona uiga, o le mamafa e manatu o se malosi, ma o lea, e fuaina i le kg m / s.2. Ae peitaʻi, afai tatou te talanoa e uiga i tulaga faʻaletulafono mo le mamafa i maketi, o lona uiga, e masani ona fua ile kilokalama (kg).
E fa'apena fo'i, E fa'apefea ona e maua le mamafa o le iunite? O le mamafa o le uamea ua faauigaina o le fua faatatau o le mamafa o le uamea i lona voluma iunite, le mamafa o le uamea e fuaina i le kilokalama (kg) ma lona voluma e fuaina i le mita kupita (m3), ona faʻatusalia ai lea o lona mamafa o le iunite = iunite masasa / iunite voluma, faʻatusalia. ace W = m/V, o le W o le iunite uamea mamafa, m mo le mamafa ma le V mo le voluma, e lauiloa foi o ...
O le a le mea e tutusa ma le 1n? O le newton (N) o le iunite fa'avaomalo o fua mo le malosi. E tutusa le tasi newton ma 1 kilokalama mita ile lua sikuea. I le Igilisi faigofie, 1 newton of force o le malosiaga manaʻomia e faʻatelevaveina se mea ma le tele o le 1 kilokalama 1 mita i le sekone i le sekone.
O le a le vai SG? E iai le mamafa fa'apitoa o le vai tutusa ma le 1. O mea e iai le kalave fa'apitoa e itiiti ifo i le 1 e itiiti ifo le mafiafia nai lo le vai, ma o le a fa'afefe i luga o le vai mama; o mea e iai le kalave fa'apitoa e sili atu i le 1 e sili atu le mafiafia nai lo le vai, ma o le a magoto.
Lua O le a le mamafa o le vai? I tulaga faʻapitoa, o le mamafa o le mamafa o se mea mo se voluma patino. Ole mafiafia ole vai ole e tusa ma le 1 kalama ile mililita ae, e suia lenei mea i le vevela poʻo pe a iai ni vailaʻau faʻafefe i totonu.
O le a le iunite mamafa ole piliki?
Iunite mamafa o Mea Faufale Eseese.
Matua Matua | Mea. | O le mamafa o le iunite. |
---|---|---|
08. | Lime sima | 1700 Kg/cu.m |
09. | Piliki masani | 1600 Kg/cu.m |
10. | Piliki gau | 1420 Kg/cu.m |
11. | vai | 1000 Kg/cu.m |
e fia le 1N ile KG? O le 1 Newton lea tutusa ma le malosi e manaomia e faatelevave ai le 1 kilokalama o le mamafa i fua ole 1 m/s 2 .
...
Kg ma Newton.
Taunuʻuga | |
---|---|
Newton i kg | 1N = 0.10197 kg |
E faapefea ona e mauaina Newtons?
O le a le KN i le KG?
1 kilonewton e tutusa ma 101.9716005 kilokalama, o le suiga lea o mea mai kilokalama i kilokalama.
O a iunite mo vai? Iunite autu ole fua ole vai
- Kupita futu i le sekone (cfs): * 1 kupita futu = 7.4805 kalone. * 1 kupita vae i le sekone = 7.4805 kalone o loʻo tafe i se tulaga faʻapitoa i le 1 sekone. …
- Eka-futu (af): * 1 eka = 43,560 futu faatafafa. …
- O isi suiga: * 1 US kalone = 0.1337 kupita futu = 3.79 lita.
O le a le iunite a le SG?
O le kalave fa'apitoa o le fua faatatau lea o le mafiafia o se meafaitino ma le vai i le 4 °C (le mea e sili ona mafiafia ma e fa'atatau e 999.974 kg m.-3). O le mea lea o se aofaiga fa'atatau e leai ni iunite.
O le a le viscosity o le vai? Ole viscosity ole vai ile vevela ole 20 tikeri Celsius ole e tusa ma le 0.01 poise po 10-3 Pa.s (Pascal sekone). Viscosity o se fua o le teteʻe o se sua i deformation i se fua faatatau. Mo vai e pei o le vai, o le viscosity e mafai ona iloa o se fuataga o le vai e teteʻe i le tafe.
O le a le voluma o le vai?
E tasi le mililita (1 mL) o le vai se voluma e 1 kupita senitimita (1cm3). Eseese atoms e 'eseʻese tele ma tele. Atoms i luga o le taimi masani laulau e faʻatulagaina i faʻasologa e tusa ai ma le aofaʻi o protons i le kulimi. E ui lava o le atoma atonu e laʻititi nai lo le isi atoma, atonu e tele atu lona tele.
O le a le iunite o sila?
O le mamafa o le uamea o loʻo siomia 7850 kg / m 3 auro 7.85 g/cm3 auro 490 lbs/ft3 auro 13231 lbs/yd3. O fa'amau u'amea o lo'o fa'aaogaina tele e fai ma fa'amalosi e fa'amalosia ai le malosi o le sima. Ole mamafa uamea e masani ona fua ile Kg, Tone, ma le pauna.
O le a le iunite mamafa o le palapala? O le mamafa o le iunite, e ta'ua fo'i o le 'weight density', o le palapala e fa'atatau i lona mamafa i le mita kupita ma e masani ona fa'aalia e pei o. kilonewtons ile mita kupita (kN/m3), po'o tone ile mita kupita (t/m3)1.
O le a le mamafa o le iunite sima? Ole mamafa tele po'o le iunite mamafa ole sima ole o le mamafa poʻo le mamafa o le sima e manaʻomia e faʻatumu ai se atigipusa o se voluma iunite faʻapitoa.
O a iunite o galuega?
E pei ona e fa'amoemoeina mai lenei fa'atusa, o iunite o galuega e tutusa ma se iunite malosi fa'aluaina se iunite mamao. I le metric system of units, lea e fuaina ai le malosi i newtons (faapuupuu N), o le galuega e fuaina i newton-mita (Nm). Mo faʻamatalaga, o le newton e tutusa lelei ma le malosi o loʻo faia i lou lima e se pesipolo.
E fia N o le 1kg? Kilogram-malosi i Newton Lisi Laulau
Kilokalama-faʻamalosia [kgf] | Newton [N] |
---|---|
1 kilokalama | 9.80665 N |
2 kilokalama | 19.6133 N |
3 kilokalama | 29.41995 N |
5 kilokalama | 49.03325 N |
E fia le kN?
Masani vaʻaia o kilonewtons
Tasi kilonewton, 1 kN, e tutusa ma 102.0 kilokalama, pe tusa ma le 100 kilokalama o uta i lalo ole kalave ole Lalolagi. 1 kN = 102 kilokalama × 9.81 m/s2. Mo se faʻataʻitaʻiga, o se faʻavae e faʻaalia ai ua togiina i le 321 kilonewtons (72,000 lb.f), o le a lagolagoina ma le saogalemu se 32,100-kilokalama (70,800 lb) uta.
O le a le iunite malosi? Ole iunite ole malosi ole SI le newton, faailoga N. O iunite faavae e talafeagai i le malosi o: O le mita, iunite o le umi - faailoga m. O le kilokalama, iunite o le mamafa - faailoga kg. O le lona lua, iunite o le taimi - faailoga s.
E fuaina le mamafa i newtons?
O le mamafa o se fua o le malosi o tāua i luga o se mea faitino ma e fuaina i newtons.
O a iunite mo F MA? Fa'amatalaga: Iunite: F = malosi, a Vector Newtons (N) po'o pauna (lb). m = mamafa, a scalar Kilograms (kg) poʻo slugs. a = faatelevaveina, a vector. m/sec2 po'o ft/sec2 po'o isi.