Matou te iloa a iai sau faʻataʻitaʻiga ma faʻatusatusa le uiga, e iai n – 1 tikeri o le sa'olotoga, o le n o le lapo'a fa'ata'ita'i. O lona uiga, mo se su'ega 1-fa'ata'ita'iga t, o tikeri o le sa'olotoga e tutusa ma le n - 1.
E fa'apena fo'i, Aisea ua i ai le tikeri o le sa'olotoga N 1 ile fa'ata'ita'iga o eseesega? O le mafuaaga tatou te faʻaogaina ai le n-1 nai lo le n e faʻapea o le eseesega fa'ata'ita'i o le a ta'ua o se fua fa'atatau o le eseesega o tagata 2. … Ia maitauina o manatu o le fua faatatau ma le fua faatatau e fesootai ae le tutusa: o se tau faapitoa (faatatau mai se faataitaiga faapitoa) o le fua faatatau o se fua faatatau.
O le a le N i tikeri o le sa'olotoga? E te fa'ai'u i le n - 1 tikeri o le sa'olotoga, o le n o le lapo'a fa'ata'ita'i. O le isi auala e fai atu ai o le numera o tikeri o le saolotoga e tutusa ma le numera o "mata'upu" to'ese le numera o feso'ota'iga mana'omia i va'aiga (fa'ata'ita'iga, numera o fua fa'atatau).
O tikeri o le sa'olotoga N 1 po'o N 2? O se eseesega lea mai le taimi muamua. I le avea ai o se fa'afaigofie tele, e te to'esea le tikeri e tasi o le sa'olotoga mo fesuiaiga ta'itasi, ma talu ai e 2 fesuiaiga, o le tikeri o le sa'olotoga e n-2.
Lona lua E fa'afefea ona ou fa'atatauina fa'asologa masani? Le fuafuaina o le feseʻeseaʻiga masani o na fuainumera:
- Faʻataʻitaʻia le uiga (o le averesi faigofie o fuainumera)
- Ma mo numera taʻitasi: toʻesea le Moni ma sikuea le iʻuga.
- Ona faʻataʻitaʻia lea o le uiga o na eseesega sikuea.
- Ave le sikuea aʻa o lena ma ua tatou maeʻa!
O le a le N ile va'aiga masani?
n = numera o tau i le faʻataʻitaʻiga.
A'o se fa'ata'ita'iga lapo'a mai le faitau aofa'i o le N 1 ona tutusa lea o le sese masani ma le? A'o fa'atuputeleina le lapo'a fa'ata'ita'i, fa'aitiitia le mea sese. A'o fa'aitiitia le lapo'a fa'ata'ita'i, fa'atupula'ia le mea sese. I le pito sili, pe a n = 1, o le mea sese e tutusa ma le fesuiaiga masani.
O le a le N i fuainumera? O le faailoga 'n,' e fa'atusa le aofaʻi o tagata taʻitoʻatasi poʻo faʻamatalaga i le faʻataʻitaʻiga.
O le a le uiga ole MS ile fuainumera?
Mean-square
O fua fa'atatau sikuea ta'itasi e fa'atatauina e ala i le vaevaeina o le aofa'i-o-fa'atafafa fa'atatau i tikeri tutusa o le sa'olotoga. I se isi faaupuga, mo laina taʻitasi i le laulau ANOVA vaevae le tau SS i le tau o le df e faʻatatau ai le tau MS.
E fa'afefea ona e fa'atatauina tikeri o le sa'olotoga mo toega? O le df(Residual) o le lapo'a fa'ata'ita'i to'ese le numera o fa'amaufa'ailoga o lo'o fa'atatauina, o lea e df(Tu'ua) = n – (k+1) po'o le df(Tu'ua) = n – k – 1. E masani ona faigofie na'o le fa'aogaina o le toese pe a e iloa le aofa'i ma le fa'asologa o le sa'olotoga.
O le a le N ile fa'amaopoopo?
O le fua fa'atatau mo le fa'amaopoopo (r) o le. o fea n o le numera o paga o faʻamaumauga; o faʻataʻitaʻiga auala o x-taua uma ma y-taua uma, i le faasologa; ma sx ma sy o fa'ata'ita'iga fa'ata'ita'iga va'aiga o fa'atauga uma o x- ma y, fa'asologa.
O le a le tikeri o le sa'olotoga ma le T tau o le 1 ma se fa'ata'ita'iga lapo'a o le 2? Tulaga o le Sa'olotoga: Lua Fa'ata'ita'iga
Afai e lua au faʻataʻitaʻiga ma e manaʻo e suʻe se parakalafa, pei o le uiga, e lua au "n" e mafaufau i ai (faʻataʻitaʻiga 1 ma faʻataʻitaʻiga 2). O tikeri o le sa'olotoga i lena tulaga o le: Tikeri o le Sa'olotoga (Two Samples): (N1 +N2) - 2.
E fa'afefea ona e mauaina le Q1 ma le Q3?
Q1 o le vaeluagalemu (ogatotonu) o le afa pito i lalo o faʻamaumauga, ma Q3 o le vaeluagalemu (ogatotonu) o le afa pito i luga o faʻamaumauga. (3, 5, 7, 8, 9), | (11, 15, 16, 20, 21). Q1 = 7 ma le Q3 = 16.
O le a le faʻataʻitaʻiga o le faʻavasegaina faʻavae ma faʻataʻitaʻiga?
Fa'ata'ita'iga o fua fa'atatau o suiga masani:
Toese le uiga mai numera taitasi, e te maua (1 – 4) = –3, (3 – 4) = –1, (5 – 4) = +1, ma (7 – 4) = +3. O le faavasegaina o nei taunuuga taitasi, e te maua ai le 9, 1, 1, ma le 9. A faaopoopo i luga, o le aofaiga e 20. … O le eseesega masani mo nei suega suega e 2.58 points.
O vaelua le eseesega i le N po'o le N-1? E o'o uma i lalo i le auala na e taunu'u ai i lau fa'atatau o le uiga. Afai e iai sau uiga moni, ona e fa'aogaina lea o le va'aiga masani o le faitau aofa'i, ma vaevae i le n. Afai e te sau ma se faʻatusatusaga o le uiga faʻavae i luga o le averesi o faʻamaumauga, ona tatau lea ona e faʻaogaina le faʻataʻitaʻiga faʻataʻitaʻiga faʻataʻitaʻiga, ma vaevae i le n-1.
O le a le N i totonu o se fa'amaumauga? O le faailoga 'N' o lo'o fa'atusalia le aofa'i o tagata po'o mataupu i le faitau aofa'i.
E fa'afefea ona e maua le N i fuainumera?
Afai o fa'amaumauga o lo'o manatu ose faitau aofa'i na'o ia, matou te vaevaeina i le numera o faʻamaumauga, N. Afai o faʻamaumauga o se faʻataʻitaʻiga mai se faitau aofaʻi tele, matou te vaevaeina i le tasi e itiiti ifo nai lo le numera o faʻamaumauga i le faʻataʻitaʻiga, n - 1 n-1 n -1 .
Afai ole lapo'a fa'ata'ita'i mai le faitau aofa'i ole N 1 ona tutusa lea o le sese masani ole su'ega? O le sese masani e faʻaitiitia pe a faʻateleina le faʻataʻitaʻiga. Moni. Afai o faʻataʻitaʻiga taʻitasi e iai le n = 1 sikoa, o le mea sese masani o le 8. Mo soʻo se isi faʻataʻitaʻiga tele, o le mea sese masani e laʻititi nai lo le 8.
A fa'aogaina le N 1 i le denominator e fa'atatau ai le eseesega o le seti fa'amaumauga o le?
1 Tali. I se faaupuga faigofie (n−1) ose numera la'ititi nai lo le (n). A e vaevae i se numera laititi e te maua se numera tele. O le mea lea a e vaevae i le (n−1) o le fa'ata'ita'iga o eseesega o le a sili atu le tele.
E a'afia tulaga sese masani? Faʻateleina mea sese masani pe a faʻafefe masani, o lona uiga o le eseesega o le faitau aofaʻi, faʻateleina. Fa'aitiitiga sese masani pe a fa'atupula'ia le lapo'a fa'ata'ita'i - a'o latalata le tele o fa'ata'ita'iga i le aofa'i moni o le faitau aofa'i, o lona uiga o le fa'ata'ita'iga o lona uiga fa'aopoopo fa'aopoopo fa'atasi i le aofa'i moni o tagata.
E fa'afefea ona e fa'atatauina tikeri o le sa'olotoga?
Ole fa'atusa e masani ona fa'afeiloa'i e iloa ai tikeri ole sa'olotoga ile fa'amaumauga ole df = N-1. Fa'aoga le numera lea e su'e ai fa'atatau taua mo se fa'atusatusaga e fa'aaoga ai se laulau fa'atatau taua, lea e iloa ai le taua fa'afuainumera o taunu'uga.
Ole a le uiga ole N ole avanoa? leai: lapo'a fa'ata'ita'i po'o le aofa'i o fa'ata'ita'iga i se fa'ata'ita'iga binomial. … p̂: fua fa'ata'ita'i. P(A): avanoa e tupu ai le A. P(AC) poʻo le P(e le o le A): le avanoa e le tupu ai le A. P(B|A): o le avanoa e tupu ai se mea B, pe a tupu le mea A.
Aisea e taua ai le n i fuainumera?
P e faasino i le faitau aofa'i o tagata; ma le p, i se vaega faataitai. X e faasino i se seti o elemene o le faitau aofaʻi; ma le x, i se seti o elemene faataitai. N e fa'atatau i le aofa'i o tagata; ma le n, i le tele o fa'ata'ita'iga.