Afai e te fai atu “Bonjour” i se tasi ma ua uma ona amata le afiafi, e tali mai tagata “Bonsoir"Ma e tatau ona e fai atu:" oi, ioe, faamalie atu, "bonoir" aua ua leva le afiafi." (Ioe, e moni, manuia afiafi, ua leva ona afiafi, nei ...)
O le a le Igilisi o Talofa? :manuia le aso: ua mai le taeao.
E faapefea ona e tali atu i La'u Uo?
Afai o e talanoa e uiga i au uo o tama, e tatau ona e fai atu: a'u uo. a'u! O le tali sao i lau fesili o le “La'u uo" pe afai o lau uo o se teine ma “la’u uo” pe afai o ia o se tama. A'o e va'aia e te faia le eseesega i le fa'aopoopoina o le "_e" mata'itusi i le tulaga tama'ita'i.
E fa'afefea ona e tali atu i fa'amatalaga ua vala'auina?
11. O le ā le tali talafeagai pe a fesili atu se tasi iā te oe, “Faʻamatalaga tʻappelles-tu?” o)"Faafetai ma oe?" "O ai loʻu igoa?" o lona uiga “O ai lou igoa?” “O lo’u igoa o Pierre” o lona uiga “O lo’u igoa o Pierre.”
O le a le koma Sava ile Falani?
Fa'aliliuga o le "fa'afefea oe" ile Falani. Fa'aaupuga. oa maioe. o a mai oe. o a mai mea uma.
O le a le mea e fai e Guten Tag?
: manuia le aso: manuia le aoauli: talofa.
O le a le Cava i Farani?
O le faaliliuina moni, e alu lona uiga “E alu.” Fa'aaogaina i talanoaga fa'atalanoa, e mafai ona avea uma ma se fesili ma se tali, ae o se fa'aaliga fa'alilolilo.
E fa'afefea ona e sipelaina le aso lelei?
tālofa o se upu Falani o lona uiga (faaliliu moni) “aso lelei”, ma e masani ona faaaoga e fai ma faafeiloaiga.
Aisea ua avea ai la'u uo?
O la'u uo "la'u uo" ae le o "la'u uo", e ui lava o le "uo" o le fafine. E mafua ona e le fiafia le Falani e faai'u se upu i se vaueli ae amata le isi upu i se vaueli. Ole mea lea e fa'asilisili ai le faiga masani a itupa.
O le a la'u Cherie?
O la'u pele o lona uiga "laʻu pele " po o le “manamea” i le gagana Falani. Ose faaupuga matagofie o le alofa mo se tagata e fiafia i ai se tasi, fa'amemelo pe fa'apolopolo.
O la'u uo tama po'o se fafine?
O la'u uo (po o la'u uo i le fafine) o lona uiga “la’u uo.” Afai ei ai se tagata Farani i se ata tifaga Amerika, e tatau ona latou fai i se taimi.
O le a le uiga o le T?
Fa'aliliuga o le “t'appelles” i le Igilisi. e te vala'au igoa o le igoa 'e te vala'au vala'au e te vala'au oe na e vala'au. o lo'o e vala'au mai. o ai lou igoa o lou igoa.
O le a le uiga o lou igoa?
O ai loʻu igoa ? : O ai loʻu igoa?
E fa'afefea ona e tali atu ile FEA e te nofo ai?
O le a le uiga o Comosava?
talofa o a mai oe.
O le a le uiga o le faafetai faafetai?
moni lava “Ua lelei, faafetai.” lona uiga Ou te manuia faafetai ae sa faapea mai o le uiga o lea ua ou manuia, faafetai.
E fa'afefea ona e fai atu taeao lelei ile Farani?
O le a le gagana o le GUTN tog?
Interjection of despedida. O se vavao o le faamavaega. Amataina le vavao.
...
ose togo.
gagana | matua |
---|---|
Italia | Una formula di separation; Usata quando una o più persone in una situazione, dialogo or località partono, mentre gli altri rimangono. |
O le a le Wie Gehts?
: fa'afefea? : o a mai oe? - fa'aaogaina e fai ma fa'afeiloa'iga.
O ai lou igoa ile Siamani?
Afai e te fia fai atu “O ai lou igoa?” i le faaSiamani, e te faapea mai, “E mafai faapefea?”(Aloia) po o le“ Wie heißt du?” (fa'alilolilo).
O le a le uiga o le au revoir i Farani?
: o se faailoaga o moomooga lelei pe a alu ese se tasi : tofa—e masani ona fa'aoga fa'alatalata.
O ai lou igoa i Farani?
Afai e te fia fai atu “O ai lou igoa?” i Farani, e masani lava e lua au filifiliga. Ina ia faia le fesili aloaia, e te fai atu “O ai lou igoa? I lau tautala fa'alilolilo, e mafai lava ona e fesili atu "Fa'amatalaga t'appelles-tu?"
O LE A LE A i Farani?
pl n. 1 le tusitusiga o se vaega o se tagata fai pese, ma isi. 2 le anotusi po o upu o se pese, e ese mai le musika. 3 tautala ita (aemaise. I le fuaitau fai upu ma se tasi)